Welcome to our page. Please find further publications here:

Translated versions are available:

>Czech >English >Finnish >French >German >Greek >Italian >Portuguese >Slovak >Slovene >Spanish

The reference version is the English one published in The Lancet. Translations are provided for your convenience. Thank you to our volunteer translators.
Your language is not available? Contact us to provide a translation.

Akcijski načrt za vseevropsko zaščito pred novimi različicami SARS-CoV-2

This statement was originally published in The Lancet on 2021-01-21.

To support this call for action, we are calling for scientists to sign the statement

Avtorji: Viola Priesemann, Rudi Balling, Melanie M. Brinkmann, Sandra Ciesek, Thomas Czypionka, Isabella Eckerle, Giulia Giordano, Claudia Hanson, Zdenek Hel, Pirta Hotulainen, Peter Klimek, Armin Nassehi, Andreas Peichl, Matjaž Perc, Elena Petelos, Barbara Prainsack, Ewa Szczurek

Translation provided by Matjaž Perc.

Število obolelih za COVID-19 v Evropi je zelo visoko. Trenutni ukrepi širjenja virusa ne zmanjšujejo dovolj, in pojavljajo se nove različice SARS-CoV-2. Različici B.1.1.7 in B1.351, prvič ugotovljeni v Združenem kraljestvu oziroma Južni Afriki, sta se razširili v številne evropske države1,2,3,4,5. Čeprav njihove biološke lastnosti še niso povsem znane, epidemiološki podatki kažejo, da imajo te različice večjo prenosljivost kot prvotna različica6,7. Te virusne lastnosti bi lahko povečale reprodukcijsko število R v populaciji. V primeru B.1.1.7 ocene kažejo, da bi se R lahko povečal z 1 na približno 1,4, če se ne bo spremenilo vedenje prebivalstva3,4. Če bo pri tem ostalo, se bodo številne države, ki so R že zmanjšale pod 1, soočile z novim valom širjenja virusa kljub sedanjim ukrepom8,9. Ko se bo razširila bolj nalezljiva različica, bo stabilizacija števila novih okužb postala vse težja.

Kljub razpoložljivosti učinkovitih cepiv bo njihova proizvodnja in cepljenje trajalo mesece. Države bodo torej morale obvladovati veliko število primerov in njihov škodljiv učinek na družbo še vsaj nekaj mesecev. S počasnim naraščanjem populacijske imunosti in evolucijskim selekcijskim pritiskom na virus se bo nadaljeval pojav novih različic SARS-CoV-2, kar bi lahko privedlo do bolj nalezljivih različic in različic, zaradi katerih bi lahko bila cepiva manj učinkovita. Takšne različice bi lahko krizo hitro poslabšale, še preden bi se cepilo zadostno število ljudi. Med čakanjem na eksperimentalne podatke za razumevanje lastnosti novih različic je zato potrebno nemudoma sprejeti vseevropske ukrepe za omejevanje širjenja novih različic.

Če ukrepi za preprečevanje širjenja novih različic s selektivnimi prednostmi ne bodo sprejeti, se bo število primerov in pritisk na bolnišnice močno povečalo. Takšen val bi lahko privedel do zloma zdravstvenega sistema. V mnogih državah bolnišnice že sedaj več ne zmorejo zagotavljati običajne kakovosti storitev vsem bolnikom. Številne enote za intenzivno nego so preobremenjene in v celoti zapolnjene, mnogi nenujni postopki pa so odloženi za tedne ali celo mesece. Zamude pri diagnozi in ogroženo izvajanje oskrbe za druge bolezni predstavljata dodatno zdravstveno tveganje ne samo za bolnike s COVID-19, temveč za celotno populacijo.

Zdravstveni delavci že večino preteklega leta delajo v ekstremnih razmerah, kar močno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Če nove različice, kot je na primer B.1.1.7, povzročijo nov val, lahko to povsem preobremeni zdravstvene delavce in zdravstveni sistem kot celoto pripelje do zloma. Nujno je potrebno zagotoviti zmanjšanje obremenitve zdravstvenih delavcev in varovati trajnost in vzdržnost zdravstvenega sistema. Za ustrezno podporo temu bodo potrebna tudi dodatna sredstva.

Omejevanje širjenja in ublažitev postajata vse zahtevnejša z večjo pogostostjo bolj nalezljive različice. Ob predpostavki, da različica B.1.1.7 res poveča R z 1 na približno 1,4, in ob trenutnih ukrepih, se lahko pričakuje, da se bo število primerov vsak teden podvojilo. Potrebna bodo močna in odločna prizadevanja, da se R zniža na 1 ali manj in se povrne nadzor. Ukrepanje preden se B.1.1.7 močno razširi bi pomenilo, da bi ta ista prizadevanja močno zmanjšala število novih primerov in upočasnila prevlado B.1.1.7.

Swiss cheese model including new variants
This work by Riina Rupponen is licensed under CC BY 4.0

Evropa mora ukrepati zdaj, če želi bistveno omejiti nadaljnje širjenje SARS-CoV-28,9, zlasti B.1.1.7, tudi če ta trenutek še nimamo dokončnih eksperimentalnih podatkov o lastnostih te različice. Treba je oblikovati jasen načrt za takojšnje vseevropsko ukrepanje in hitro uvedbo ukrepov javnega zdravstva, saj se bodo zelo verjetno še naprej pojavljale nove različice s povečano nalezljivostjo. Ključni predlagani ukrepi so podani v panelu spodaj. Vodilno načelo je čim hitrejše zmanjšanje števila aktivnih primerov, saj ima to velike prednosti za zdravje, družbo in gospodarstvo8,9. Z usklajenim delovanjem vseh evropskih držav bodo vsa nacionalna in lokalna prizadevanja učinkovitejša, ter tako bolj uspešna pri varovanju javnega zdravja po Evropi8.

Dejstvo je, da dlje kot omejitve trajajo, manj so učinkovite, in bolj so izčrpani psihološki, socialni in ekonomski viri ljudi. Kadar nove različice zahtevajo še strožje in daljše ukrepe kot so že obstoječi ukrepi, je izredno pomembno zagotoviti, da ljudje, ki so v posebno težkih situacijah, prejmejo finančno in socialno podporo. Pomembno je tudi, da službe za duševno zdravje dohajajo vse večje potrebe po soočanju z žalovanjem, izolacijo, izgubo dohodka, strahom, zlorabo alkohola in mamil, nespečnostjo in tesnobo zaradi vseh omejitvenih ukrepov. Upoštevati je potrebno tudi kontekstualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na tvegano in iracionalno vedenje.

Temeljna načela predloga so preprečevanje uvoza novih različic, preprečevanje njihovega širjenja in izboljšanje molekularnega nadzora nad njimi. Čim prej in učinkoviteje bodo države delovale, tem prej se bodo lahko omejitve sprostile. Vse vrste ukrepov bi bilo treba uskladiti in sinhronizirati po vsej Evropi. Vsako dodatno zmanjšanje okužb (tj. R) šteje, saj več kot sorazmerno zmanjša potrebno trajanje strogih ukrepov.

  1. Dosezimo in vzdržujmo majhno število primerov z jasno strategijo preprečevanja
    1. Opredelimo jasne cilje in ponovno poživimo motivacijo: jasno opredelimo cilje, ki jih je treba doseči, da se ukrepi odpravijo, in obrazložimo njihovo utemeljitev; prepričljivo sporočajmo, da je za boj proti pandemiji potreben skupni napor, ki je v interesu vsakega državljana; in zagotovimo ustrezno socialno in ekonomsko podporo tistim, ki jo potrebujejo.
    2. Ukrepajmo zgodaj: izvedimo omejitvene ukrepe, preden število primerov močno naraste.
    3. Zmanjšajmo število fizičnih stikov: družimo se s čim manj različnimi ljudi; izvajajmo in izboljšajmo šolanje doma in preko spleta; majhnim, stabilnim socialnim mehurčkom in stalnim skupinam doma in v službi dajmo prednost pred izmeničnimi stiki.
    4. Preprečujmo nove okužbe z individualnimi ukrepi: to so fizično oddaljevanje, higiena, nošenje obrazne maske, prezračevanje, izogibanje zaprtim in natrpanim prostorom, in bivanjem doma, kadar se pojavijo simptomi; priskrbimo maske FFP2 vsem, ki jih potrebujejo in/ali ne morejo delati od doma.
  2. Spremljajmo širjenje virusa in posameznih različic
    1. Testiranje, sledenje, izolacija, podpora: uveljavimo obvezno izolacijo ljudi s potrjenimi okužbami in spodbujamo preventivno karanteno sumljivih primerov; podpirajmo prizadete posameznike in družine. 
    2. Preventivno testiranje: brezplačno ponudimo teste v šolah in na delovnih mestih za zgodnje odkrivanje izbruhov in zaščito ljudi; povečajmo zmogljivosti testiranja do izpolnitev povpraševanja; uporabimo nadzor odpadnih voda za odkrivanje lokalnih izbruhov okužb.
    3. Povečajmo pogostost genetskega testiranja in odkrivanja različice B.1.1.7 ter drugih različic SARS-CoV-210 na osnovi PCR testov10.
  3. Ustavimo virus na mejah in zaščitimo ranljive posameznike in skupine
    1. Zmanjšajmo potovanja znotraj države in čez državne meje: zahtevajmo teste in karanteno za čezmejne potnike; testi bi morali biti zahtevani 24 ur pred potovanjem in 7-10 dni po potovanju; karantena za vse, ki prihajajo iz držav z visokim lokalnim prenosom COVID-19 ali sumljivimi različicami.
    2. Izboljšajmo zaščito in podporo starejših in ranljivih skupin; spodbujajmo evropsko izmenjavo o uspešnih strategijah in ukrepih za pospešitev napredka. 
  4. Povečajmo učinkovitost in hitrost cepljenja
    1. Pospešimo cepljenje: izboljšajmo oskrbo s cepivi, njihovo dostavo in dodelitev z medsebojnim učenjem in mednarodnim sodelovanjem; uskladimo prizadevanja za povečanje proizvodnje cepiv. 
    2. Spremljajmo okužbe med cepljenimi, da čim prej odkrijemo morebitno ponovno okužbo z novimi različicami, ali pomanjkljivo vodenje cepljenja. 
    3. Odgovorimo na nujna vprašanja z mednarodnim sodelovanjem; raziščimo načine za izboljšanje režimov cepljenja, za optimizacijo logistike, in za povečano pripravljenost za cepljenje, z deljenjem in uporabo podatkov iz več držav. 

---
Swiss cheese model including new variants
This work by Riina Rupponen is licensed under CC BY 4.0

Reference

Dodatno gradivo (DG)

V nadaljevanju se z epidemiološkega vidika osredotočimo na temeljna načela, ki lahko upočasnijo širjenje virusa, in ugotavljamo, da je treba upoštevati tudi zgoraj omenjeno obremenitev javnega zdravstva in osebnega počutja. Da bi zmanjšali obremenitev zdravstvenega sistema, družbe in gospodarstva, bi moralo biti trajanje strogih ukrepov čim krajše - kar lahko dosežemo samo tako, da delujemo usklajeno, odločno in hitro.

Treba je poudariti, da naši zaključki niso omejeni zgolj na B.1.1.7 ali druge do zdaj ugotovljene različice: veljajo na splošno, kadarkoli pojav novih mutacij izpodbija obstoječe prakse in strategije. Izboljšan nadzor je potreben, da slednje čim prej odkrijemo in državam omogočimo pripravo. Poleg tega bodo eksperimentalni podatki za razumevanje spremenjenih bioloških lastnosti vedno zaostajali, včasih tudi tedne ali celo mesece, za prvo identifikacijo nove variante z genetskim testiranjem. Tako je pogosto potrebno sprejeti težke odločitve že v času negotovosti, medtem ko se dokazi o resničnem vplivu novih različic še zbirajo. Toda le takrat so proaktivni ukrepi lahko učinkoviti za zadrževanje ali vsaj upočasnitev širjenja novih različic. Naslednje točke dajejo smernice, ki dopolnjujejo prejšnje1,8.

Dosezimo in vzdržujmo majhno število primerov z jasno strategijo preprečevanja

  1. Opredelimo jasne cilje in ponovno poživimo motivacijo. Motivacija in sposobnost mnogih ljudi, da upoštevajo omejitve, se zmanjšuje ("pandemična utrujenost"), zaradi česar so kakršni koli nefarmacevtski posegi manj učinkoviti. Uvedba vedno strožjih ukrepov povzroča čedalje večje obremenitve za družbo in gospodarstvo. Zato morajo vlade okrepiti kolektivno zavest, tako da zagotovijo pravičnost in doslednost ukrepov. To vključuje jasno razlago utemeljitev in dokazov, na katerih temeljijo ti ukrepi, ter preglednost podlage za njihovo odločanje. Prepričljivo morajo sporočiti, da je za boj proti pandemiji potreben skupni napor, ki je v interesu vsakega državljana, in zagotoviti, da je na voljo ustrezna socialna in ekonomska podpora tistim, ki so najbolj izpostavljeni. Pomemben element te strategije je določiti in sporočiti skupne cilje, ki bodo vodili do zaustavitve širjenja, ko bodo izpolnjeni, namesto da bi določili določene datume (ki se nato vselej revidirajo in podaljšajo, kar dodatno ogroža moralo in zaupanje javnosti). Ljudje morajo biti ponovno pooblaščeni v smislu, da je v njihovih rokah in v njihovem lastnem interesu, da upoštevajo ukrepe javnega zdravja.
  2. Ukrepajmo zgodaj. Ukrepe je potrebno izvajati preden se število primerov močno poveča. Preventivno izvajanje ukrepov lahko upočasni pričakovano povečanje števila primerov ali celo zmanjša sedanje število primerov, s čimer se zmanjša breme za zdravstveni sistem. Še posebej glede na interval najmanj 7-ih dni med okužbo in poročanjem o novem primeru so ukrepi, če se sprejmejo šele po tem, ko se število primerov začne povečevati, preprosto prepozni in imajo zmanjšano učinkovitost. Zato je takojšnje ukrepanje ključno za reševanje življenj.

  3. Zmanjšajmo število fizičnih stikov. Fizični stiki v vseh okoliščinah in oblikah nosijo tveganje za nove okužbe. In ker je stopnja sekundarnega napada v primeru B.1.1.7 verjetno 14% namesto 10% glede na podatke iz Združenega kraljestva6,7, je zmanjšanje stikov še pomembnejše za upočasnitev širjenja in zmanjšanja števila novih primerov. To velja za vse stike na družinskih in družabnih srečanjih, v službi, v šoli, in na javnih mestih. Načelo vseh bi torej moralo biti, da se srečujemo s čim manj različnimi ljudmi. Delo od doma in spletno šolanje je potrebno izvajati kadarkoli in kjer je to mogoče. Treba je povečati podporo staršem, ki izvajajo šolanje na domu. Velikosti skupin je potrebno zmanjšati, člani skupine pa naj ostanejo enaki. V vseh zasebnih in poklicnih okoliščinah je treba dati prednost majhnim, stabilnim mehurčkom ali skupinam pred izmeničnimi stiki.

    Javni prevoz naj se izvaja zgolj z delno zapolnitvijo mest, še posebej, če je število aktivnih primerov visoko. Uporaba javnega prevoza se zmanjša zaradi ureditve domačih pisarn, zaprtja šol in naročil na dom. Čeprav je tveganje za okužbo v vsaki vrsti javnega prevoza težko določiti, pa takšno okolje - veliko ljudi v zaprtem, prenatrpanem prostoru - očitno nosi tveganje za okužbo. Za zaščito tistih, ki ne morejo delati od doma in se morajo zanašati na javni prevoz, bi morali javni promet v konicah uporabljati samo tisti, ki ga močno potrebujejo. Povečati bi morali tudi število vozil. Poleg tega bi morali prerazporediti začetke časa dela, šole in prodaje na drobno, da se zmanjšajo prekrivanja.

  4. Preprečujmo nove okužbe z individualnimi ukrepi. Poti prenosa SARS-CoV-2 okužb sedaj poznamo veliko bolje. Vemo, da ključno tveganje predstavljajo balistične kapljice in aerosoli, ki se v zraku kopičijo pri okuženih posameznikih. Zato je treba prednosti in načela preprečevanja prenosa jasno sporočiti v preprostem jeziku. Učinkoviti preventivni ukrepi so že zdaj dobro znani; vključujejo fizično distanciranje, higieno, nošenje obraznih mask, prezračevanje, izogibanje zaprtim in natrpanim prostorom ter ostajanje doma, kadar se pojavijo simptomi. Sestanki zunaj namesto znotraj lahko zmanjšajo tveganje za okužbo do faktorja 2011. Učinkovitejše maske FFP2 je treba brezplačno zagotoviti vsem, ki jih potrebujejo, in vsem zaposlenim na delovnem mestu.

Spremljajmo širjenje virusa in posameznih različic

  1. Testiranje, sledenje, izolacija, podpora (TSIP). Odkrivanje in prekinitev okužbenih verig močno prispeva k ublažitvi širjenja. Tu lahko posamezniki podpirajo zdravstvene organe, npr. tako, da redno beležijo svoje stike. Nekatere aplikacije za sledenje so se prav tako izkazale za koristne. Oboje omogoča hitro identifikacijo in karanteno potencialno nevarnih stikov. Poleg tega znanje, pridobljeno s sledenjem stikov, izboljša naše razumevanje tega, kateri stiki nosijo večje tveganje za okužbo. Potrebno izolacijo in preventivno karanteno je treba jasno spodbujati, uveljavljati in pri tem podpirati posameznike, da jo udejanjajo. Ključnega pomena je sporočanje števila primerov in podatkov o hospitalizaciji in smrtnih primerih, vključno z dopolnilnimi informacijami na lokalni in nacionalni ravni, ter zagotoviti, da so ti podatki odprto objavljeni in strojno berljivi za znanstveno obravnavo.
  2. Preventivno testiranje. Glede na kroženje novih različic je povsod, kjer se morajo ljudje osebno srečati, predhodno testiranje in redni pregled še pomembnejši kot prej. Olajšati je treba dostop do testov in povečati zmogljivost testiranja, da se zadovolji povpraševanje. Na delovnem mestu bi morali delodajalci svojim zaposlenim ponuditi redna testiranja brez stroškov, idealno dvakrat na teden. Komplementarno, redno in potencialno anonimno presejanje je koristno in pomembno za zgodnje odkrivanje izbruhov na delovnih mestih, v šolah, na univerzah in drugje. Poleg tega je nadzor nad odpadnimi vodami za odkrivanje lokalnih izbruhov relativno enostaven, anonimen in stroškovno učinkovit.

    3. Dolgoročni ukrepi in obsežna karantenska pravila postajajo zaradi bremen, ki jih nalagajo prizadetim, vse bolj neučinkovita in ljudi vabijo, da jih obidejo. Z večjo razpoložljivostjo, dostopnostjo in nižjimi stroški hitrih antigenskih testov ter s certificiranimi testi na domu lahko pomembno izboljšamo sodelovanje v ne-nujnih dejavnostih (od kulturnih in športnih dejavnosti do obiska restavracij in storitev povezanih s telesom), odvisno od negativnega rezultata testa, ki ne sme biti starejši od 24 ur. Pomembno je vsem državljanom zagotoviti enostaven dostop do testov, zlasti zaposlenim na delovnem mestu. Prav tako je pomembno, da ne obstajajo druge formalne ali neformalne ovire za opravljanje testov. Oblikovalci politike in odločevalci bi morali zagotoviti tudi, da je na voljo zadostna proizvodna zmogljivost za morebitno poznejše povečano povpraševanje po testih.

  3. Povečajmo pogostost genetskega testiranja in odkrivanja različice B.1.1.7. Izboljšan nadzor omogoča boljše predvidevanje števila primerov in mutacij. Pomembno je, da se ne poroča le o številu primerov, temveč tudi o pogostosti različice B.1.1.7 in drugih različic SARS-CoV-210.

Ustavimo virus na mejah in zaščitimo ranljive posameznike in skupine

  1. Zmanjšajmo potovanja znotraj države in čez državne meje. Zmanjšanje domačih in mednarodnih potovanj upočasni širjenje pandemije. Omejevanje mobilnosti znotraj države in navzven prav tako pomaga upočasniti širjenje nove različice in izolirati morebitne izbruhe nove različice, preden se le ta razširi na druga območja in/ali države. To (a) vodi do počasnejšega povprečnega povečanja števila primerov v celotni državi, (b) zmanjšuje število regij, ki zahtevajo strožje ukrepe, in (c) omogoča bolnišnicam iz manj prizadetih regij, da podpirajo druge.
  2. Zahtevajmo teste in karanteno za čezmejne potnike. Preventivno testiranje in karantena za mednarodne potnike upočasnjujeta čezmejno širjenje novih različic. Zato bi morala biti za vsakogar, ki prihaja iz držav z lokalnim prenosom COVID-19, potrebna dva testa (največ 24 ur pred potovanjem in 7-10 dni po potovanju). Poleg tega je treba za vse, ki prihajajo iz držav z visoko razširjenostjo ali nove sumljive različice, odrediti strogo karanteno v trajanju najmanj 10 dni.
  3. Izboljšajmo zaščito in podporo starejših in ranljivih skupin. Najboljši zaščitni ukrep je znižanje števila primerov. Pri visokem številu primerov se število neodkritih okužb poveča in virus se nenamerno prenese na ranljivo populacijo8. V številnih primerih učinkovita zaščita ranljive populacije še ni bila dosežena. V vsakem primeru je potrebno izboljšati načrte zaščite in podpore najbolj ranljivih skupin. Tu je evropska izmenjava uspešnih strategij in ukrepov še posebej pomembna za hiter napredek.

Povečajmo učinkovitost in hitrost cepljenja

  1. Pospešimo cepljenje. B.1.1.7 je povečala potrebo po hitrejšem cepljenju. Da bi izboljšali oskrbo s cepivi, njihovo dostavo in dodelitev glede na prednostne skupine, je nujno potrebno mednarodno sodelovanje, da bi se lahko učili drug od drugega in izvajali najučinkovitejše strategije na področju evropskega javnega zdravja in globalne varnosti javnega zdravja. Odločanje postane učinkovitejše, če se negotovost zmanjša s kombiniranjem različnih virov podatkov in podatkov iz številnih držav. Poleg tega bi morale vlade uskladiti svoja prizadevanja za povečanje proizvodnje cepiv ob upoštevanju dobavnih verig in potrebe po povečanju zmogljivosti.
  2. Spremljajmo okužbe med cepljenimi. Cepljenje je orožje tudi proti trenutnim novim različicam virusov. Začetne analize kažejo, da mutacije, ugotovljene v novi različici, ne zmanjšajo učinkovitosti cepiv55. Lahko pa nastanejo mutacije, pri katerih so cepiva manj učinkovita. To zahteva spremljanje okužb med cepljenimi.
  3. Odgovorimo na nujna vprašanja z mednarodnim sodelovanjem. Na številna vprašanja je treba odgovoriti hitro: Ali lahko izboljšamo režime cepljenja, npr. da damo le en odmerek ljudem, ki so že bili okuženi, z namenom, da bi bolje upravljali z redkimi viri? Bi to ogrozilo sposobnost prepoznavanja pobeglih mutantov? Kako lahko izboljšamo logistiko? Katere parametre je treba upoštevati pri dodelitvi za učinkovito dostavo cepiv v oddaljenih in nedostopnih regijah? Kako lahko ljudi najbolje motiviramo za cepljenje in katere so najboljše strategije za premagovanje oklevanja in zavrnitve cepiva?

Dodatne reference